Omemba: Vladimir Makuc

»Makuc kot kakšen spontani zoolog ali ironični etolog vedno rad upodabljal domače živali v pustih kraških in obalnih krajinah.«

»Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.«

»Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

»Včasih sem morda mislil, da je vse, kar počnem, čustveno, ampak sem pozneje dobil priznanje od arhitektov, ki so bolj razumski, da vidijo v mojem delu posebno urejenost in strogost.«

»Na Gradu Kromberk se osredotočamo na nekatere izmed najbolj obravnavanih tematik v opusu Vladimirja Makuca. Začenjamo z umetnikovimi avtoportreti, tako da se takoj na začetku srečamo z njim, z njegovimi podobami. Nato preidemo v prostor, ki je posvečen pticam, ki jih je Makuc vse življenje tako intenzivno slikal in preučeval. Nato predstavljamo še mitološko tematiko skozi različne pristope in interpretacije te tematike.«

»s katero je vse življenje sam večinoma tiskal grafike in smo zato v Vili Bartolomei ustvarili poseben ambient, ki je na pol razstava, na pol ateljejski prostor. Prešo namreč želimo tudi uporabljati in pripraviti kakšen dogodek, kjer bomo predstavili tiskanje grafike in mogoče tudi kakšno ustvarjalno delavnico.«

»Makučeva umetnost izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet v najširšem smislu. V tem svetu je Makuc našel lasten ustvarjalni izraz, ki je bil že od začetka moderen prav v svoji starožitnosti, oblikovno temelječi na arhetipsko prvinski stilizaciji in ploskovitosti.«

»Razstavo z naslovom Želja po nebu bodo odprli danes ob 18.00.«

»Na predvečer Makučevega rojstnega dne, v galeriji predstavili pesniško zbirko Pogovori z Vladimirjem Makucem.«

»Dogodek bo priložnost za globlji vpogled v Makučevo umetnost in razmislek o njegovem mestu v slovenski in širši likovni krajini.«

»Kratek v tem primeru ni sinonim za hiter: slike in risbe se pojavljajo in izginjajo v počasnem nihanju, ki mu ritem narekuje tiho življenje brez besed. Besedni komentarji bi bili odvečni, saj podobe in glasba povedo vse.«

»Se je osredotočil na 'prostore, ki so nakazovali regresijo, obrobnost in nedotaknjenost'.«

»Vojne ni pogosto obravnaval, njegovo ustvarjanje gre prej v smeri iskanja tišine kot tragike.«

»Podobno kot Makučevi značilnejši, na mediteranskem imaginariju temelječi svetovi gledalca zasukajo stran od naskakujoče realnosti sodobnega sveta, s katerim se človeštvo iz trenutka v trenutek bolj oddaljuje od prvinske idile.«

»Makučeve neštete 'variacije pastoralne idile', kot njegova dela poimenuje Miha Colner, so torej prav v svojem izogibanju svojevrsten kritičen odziv na družbene preobrate, na katere kot posamezniki nimamo vpliva.«

»Čeprav so njegova dela prej odraz poskusa eskapizma kot angažiranega opazovanja sveta, ne gre za zatiskanje oči pred resničnostjo in beg od nje, ampak izraz nevere v obljubo boljšega sveta, ki jo prinašata znanost in tehnologija.«

»Razstava prikazuje Makuca kot človeka in umetnika svojega območja in časa, na katerega so neizbežno vplivali sočasni tokovi v družbi, kulturi in umetnosti.«

»Čeprav se je navidezno zatekal v intimno in arhaično izraznost, pa je bilo njegovo umetniško delovanje tesno prepleteno z dogodki njegovega življenja, tako z osebnimi izkušnjami kot s kolektivno družbeno zgodovino.«

»Makučeva ustvarjalna pot je vodila skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala.«

»Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine.«

»Sem bolj čustven, ampak med delom slikar kritično gleda na svoje delo, ga dodeluje in v končni fazi je v ozadju precej razuma.«

»Ptice in poezija so neločljivo povezane z žlahtno likovno zapuščino Vladimirja Makuca. Ptice pomenijo umetniku pogost vir inspiracije, njihove upodobitve pa so često navdih pesnikom. Makuc je pesnik po naravi in tudi pesnik izbrane narave.«

»Seveda ne mislim, da so moji motivi tako ozko lokalno pogojeni, širši okvir zanje je ves Kras, h kateremu spadajo Dalmacija, Istra, celo Portugalska in Sredozemlje nasploh. Zame je to simbol za ves svet.«